Ideja za projekt izhaja iz zgodb iz knjige, ki so predstavljene v monografiji sodelavke projekta dr. Katje Hrobat Virloget V tišini spomina.
Monografija V tišini spomina. “Eksodus” in Istra na podlagi individualnih in kolektivnih spominov obravnava tabu temo v slovenski zgodovini, to je posledice t.i. eksodusa (večinoma) italijanskega prebivalstva iz Istre po drugi svetovni vojni.
Pojav ni bil še obravnavan, je pa izredno pomemben, saj se je struktura prebivalstva zaradi tega v Istri povsem spremenila: iz istrskih mest se je izselilo približno 90% prebivalstva, praznino pa so zapolnili priseljenci iz Slovenije in republik nekdanje Jugoslavije.
Monografija obravnava spomine tistih, ki so ostali, kot tudi spomine vseh danes živečih ljudi v Istri. Tišina spomina iz naslova pa, tako avtorica, izhaja tako iz konflikta med individualnim in kolektivnim spominom kot iz osebnih travm. Obenem knjiga pokaže, kako ima Istra še danes probleme z definiranjem svoje identitete.
Študija se fokusira predvsem na izpraznjena mesta Istre in na življenje po »eksodusu«, novost pa je etnološka analiza spominov ljudi, ki so obravnavani ne le z zgodovinskega vidika, pač pa tudi v svojem čustvenem kontekstu, ki izražajo strahove, občutke, ki še danes ostajajo »v tišini spomina«.
Kot etnologinja se s t. i. »eksodusom« in posledičnimi priseljevanji v Istro ukvarja vse od svojega podoktorskega projekta iz leta 2012. Svoje raziskovalno delo uspešno prenaša v širšo javnost, zaradi česar je za idejo in vsebinsko podlago za Mitski park v Rodiku prejela priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju za leto 2020. Leta 2020 je prejela fakultetno Bartolovo priznanje za znanstveno odličnost, leta 2022 pa Nagrado za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem.
Monografija je izšla v sodelovanju med Založbo Univerze na Primorskem in Založništvom tržaškega tiska. Elektronska izdaja monografije je prosto dostopna na tej povezavi, v pripravi pa je tudi tiskana izdaja.
Nakup knjige:
https://www.ztt-est.it/sl/knjige/v-tisini-spomina
Mnenja o knjigi:
Delo se skozi izkušnje in spomine različnih posameznikov /…/ predvsem sprašuje o prostovoljnosti migracij iz obalnih mest in širše Primorske po letu 1945. /…/ Nakaže, kako je vsakokratna »prostovoljna« odločitev bila dejansko družbeno-zgodovinsko, politično-ekonomsko in še kako drugače pogojena. /…/ Enako pomembna je tudi ugotovitev, da »nihče ni čist«, da je lahko tako vsak posameznik kot vsaka (denimo nacionalna) skupnost vedno obenem krvnik in žrtev, a da ravno prepoznanje tega, kot tudi priznavanje svoje in bolečine drugega lahko šele omogočita spravo in sobivanje.
Izr. prof. dr. Mateja Habinc
Avtorica rekonstruira več vidikov migracij, ki jih postavlja izven nacionalnega okvirja – kar predstavlja tudi največjo novost tega znanstvenega dela, /…/ s poudarkom na hibridnosti, fluidnosti in nedefiniranosti lokalnega prebivalstva /…/ ter se osredotoča ne samo na vidike »spominjanja«, temveč tudi na tiste, nič manj pomembne, zavite v molk. /…/ Poleg tega se v tej smeri ne zaustavi samo na primeru odhoda Italijanov iz slovenskega dela Istre (in naknadne integracije tistih, ki so se odločili ostati), ampak v celotno sliko vključuje tudi druge migracije – zlasti nove prišleke iz ostanka tedanje Jugoslavije /…/.
Izr. prof. dr. Mila Orlić